Poraba samonivelirne mase na m²: izračun po površini in debelini sloja

Kratek odgovor: potrebni kg = površina (m²) × povprečna debelina sloja (mm) × poraba (kg/m² na mm), zaokroženo navzgor na cele vreče. Kalkulator uporablja 1,7 kg/m² na mm; samorazlivne izravnalne mase tipično potrebujejo 1,5–1,7 kg/m² na mm, zato za konkreten izdelek velja podatek na njegovi embalaži ali v tehničnem listu. Za 20 m² pri 5 mm kalkulator da 170 kg, torej 7 vreč po 25 kg.

Pretvorba milimetrov in metrov

Debelina se vpiše v milimetrih, površina pa v m². 1 mm je 0,001 m, zato ima 1 m² sloja debeline 1 mm 0,001 m³, torej 1 liter. Zato je poraba v kg/m² na mm številčno enaka kilogramom suhe mase na liter izlitega sloja. Tla s 20 m² in slojem 5 mm imajo 100 litrov (0,1 m³).

Debelino, izmerjeno v centimetrih, pomnožite z 10: 0,8 cm je 8 mm. Kalkulator ponuja cele milimetre od 1 do 30.

Poraba na m² in mm: izdelek ali predpostavka

Vrednost 1,7 kg/m² na mm v kalkulatorju je predpostavka, ne podatek določenega izdelka. Proizvajalci navajajo lastno porabo, razpon debeline za en sloj in velikost vreče.

Vir	Poraba	Debelina sloja	Vreča
Kalkulator (predpostavka)	1,7 kg/m² na mm	1–30 mm (izbira v kalkulatorju)	25 kg
Tipična masa A	okoli 1,5 kg/m² na mm	do 20 mm v enem sloju	25 kg
Tipična masa B	1,6 kg/m² na mm	1–10 mm	23 kg

Primer s pakiranji

Ponazoritveni izračun za tla 5 × 4 m (20 m²) in povprečno debelino 5 mm:

Kalkulator: 20 × 5 × 1,7 = 170 kg; 170 ÷ 25 = 6,8, torej 7 vreč po 25 kg (175 kg).
Tipična masa A (1,5 kg/m² na mm): 20 × 5 × 1,5 = 150 kg, točno 6 vreč po 25 kg – brez kakršnega koli presežka.
Tipična masa B (1,6 kg/m² na mm, vreče po 23 kg): 20 × 5 × 1,6 = 160 kg; 160 ÷ 23 = 6,96, torej 7 vreč (161 kg).

Enakomerna debelina in neravna podlaga

Enakomeren sloj ima po vseh tleh enako debelino, npr. ko se celotna tla dvignejo za 5 mm. Na neravni podlagi se debelina spreminja od točke do točke: na izboklini je sloj tanek, v vdolbini debel. Količino takrat določa povprečna debelina, najmanjšo debelino na najvišji točki pa predpiše proizvajalec mase.

Povprečje določite z merjenjem: določite ciljno višino (z laserjem ali letvijo z libelo) in izmerite globino do nje v enakomerni mreži točk, npr. na vsakih 1 do 1,5 m. Gostejša ko je mreža, bližje je povprečje dejanski prostornini.

Zakaj najgloblja točka ni povprečna debelina

Ponazoritveni primer: na tleh 5 × 4 m je bilo izmerjenih 9 točk v mreži 3 × 3, z globinami 3, 4, 5, 4, 6, 8, 5, 7 in 11 mm. Najgloblja točka ima 11 mm, a le na enem mestu. Povprečje je 53 ÷ 9 = 5,9 mm, v kalkulator pa vpišete 6 mm.

Vpis najgloblje točke količino skoraj podvoji. Povprečje iz mreže velja, kadar točke pokrivajo približno enake dele tal; če je globok le en del, ga izmerite posebej in izračunajte kot ločeno površino z lastno debelino.

Debelina v izračunu	Masa	Vreče po 25 kg
6 mm (povprečje, zaokroženo navzgor)	204 kg	9
11 mm (najgloblja točka)	374 kg	15

Pogoste napake

Vpis najgloblje izmerjene točke kot debeline za celotna tla.
Vpis najtanjšega mesta – masa potem zmanjka v vdolbinah.
Poraba 1,7 kg/m² na mm, prevzeta za izdelek, ki ima v tehničnem listu drugo vrednost.
Število vreč, preračunano s 25 kg, za izdelek v vrečah po 23 ali 20 kg.
Debelina zunaj razpona, ki ga proizvajalec dovoli za en sloj.
Izlivanje brez temeljnega premaza in robnega traku, kadar ju proizvajalec predpisuje.

Viri

Vrednosti so tipične – velja podatek na embalaži ali v tehničnem listu izdelka, ki ga kupite.

Kako aplikacija računa količine, rezervo in pakiranja (metodologija)

Pogosta vprašanja

Koliko litrov sloja ima 1 m² pri 1 mm?

En liter (0,001 m³). Tla s 20 m² in slojem 5 mm imajo 100 litrov.

Katero debelino vpisati, če so tla neravna?

Povprečno debelino iz meritev v mreži točk, zaokroženo navzgor na cel mm – ne najgloblje točke.

Zakaj kalkulator da več mase kot tehnični list?

Računa s predpostavko 1,7 kg/m² na mm, preverjeni izdelki pa navajajo 1,5 do 1,6. Za 20 m² pri 5 mm je to 170 namesto 150 ali 160 kg.