Toplotna prehodnost U in izolacija

Kako deluje izračun

Izberite element (zunanja stena, ravna streha ali strop proti neogrevanemu prostoru), nato vnesite sloje od znotraj navzven z njihovo debelino in λ ali znano upornostjo R. Nove sloje označite kot „nove“. Kalkulator izračuna R vsakega sloja, skupni R in U pred deli in po njih, nariše prerez s potekom temperature, primerja do tri variante izolacije, izračuna debelino za vaš ciljni U in toplotni tok za dane temperature ter preveri rosišče na notranji površini.

Formula in predpostavke

R sloja = d (m) ÷ λ. Skupaj R_T = Rsi + ΣR + Rse; U = 1 ÷ R_T. Rsi = 0,13 (stena), 0,10 (tok navzgor), 0,17 (tok navzdol); Rse = 0,04 proti zunanjemu zraku in enako Rsi proti neogrevanemu prostoru. Zračni sloj ima tabelarično upornost (npr. 0,18 m²·K/W za 25 mm v steni). Potrebna debelina = (1 ÷ ciljni U − R ostalih slojev in površin) × λ. Toplotni tok q = U × ΔT (W/m²), Φ = q × A (W).

Primer izračuna

Stena: mavčni omet 15 mm, opečni votlak 250 mm (λ 0,30), apneno-cementni omet 20 mm → R_T = 1,06 m²·K/W, U ≈ 0,94. Z lepilom, 100 mm EPS (λD 0,038) in zaključnim ometom R_T = 3,70, U ≈ 0,27 W/(m²·K). Pri 20 °C znotraj in −5 °C zunaj skozi 100 m² stene pred deli steče približno 2360 W, po njih pa 675 W.

Dodatni primeri izračuna

• Strop proti neogrevanemu podstrešju: mavčni omet 10 mm, AB plošča 160 mm in kamena volna 200 mm (λD 0,036) dajo R_T = 5,85 m²·K/W in U ≈ 0,17. Pri 20 °C spodaj in 5 °C na podstrešju je toplotni tok 2,6 W/m², torej 128 W skozi 50 m².
• Ista stena iz votlakov s ciljem U = 0,25: R brez EPS je 1,07 m²·K/W, potrebnih je še 2,93 m²·K/W, torej 2,93 × 0,038 = 111 mm EPS. Pri razpoložljivih debelinah 100, 120 in 140 mm je predlog 120 mm (U ≈ 0,24).

EPS (λD 0,038) na steni iz opečnih votlakov 25 cm z ometi (R brez EPS 1,07)

Kaj vpliva na dejansko porabo

• Dejanska λ izdelka (izjava o lastnostih) in razlika med deklarirano λD in računsko λ.
• Toplotni mostovi, sidra in nehomogeni sloji, ki jih nemoten prerez ne zajema.
• Vlaga v materialu, kakovost izvedbe in zrakotesnost.

Pogoste napake

• Vnos λ žgane gline za votlake namesto računske λ zidovja ali R proizvajalca.
• Vnos zračnega sloja kot trdnega materiala z λ zraka namesto tabelarične upornosti.
• Razumevanje manjšega toplotnega toka skozi steno kot prihranka pri računu za ogrevanje.

Pogosta vprašanja

Kakšna je razlika med λD in računsko λ?

λD je deklarirana vrednost izdelka v laboratorijskih pogojih. Računska λ upošteva pogoje vgradnje (vlaga, temperatura, staranje). Kalkulator ju ne enači tiho: pri λD doda opombo, razliko pa lahko nastavite s pretvorbenim faktorjem.

Kako kalkulator obravnava zračni sloj?

Neprezračevan sloj dobi tabelarično upornost glede na debelino in smer toplotnega toka (do 300 mm). Pri dobro prezračevanem sloju se ta sloj in sloji zunaj njega zanemarijo, zunaj pa se privzame miren zrak. Šibko prezračevan sloj se interpolira med obema primeroma.

Kakšen U da 10 cm EPS na steni iz opečnih votlakov debeline 25 cm?

Z notranjim in zunanjim ometom, lepilom in zaključnim slojem približno 0,27 W/(m²·K): R_T = 1,07 + 0,10 ÷ 0,038 = 3,70 m²·K/W. Za U 0,25 je teoretično potrebnih 111 mm, torej 120 mm iz kataloga.

Je manjši toplotni tok enak prihranku na računu?

Ne. Odstotek velja le za ta element. Račun za ogrevanje je odvisen od celotne stavbe, oken, prezračevanja, podnebja in ogrevalnega sistema, zato kalkulator ne prikazuje letnega prihranka.

Povezani kalkulatorji

• Fasada (ETICS)
• Sidra
• Kalkulator ometa
• Pretvorba toplotne prevodnosti (λ)
• Pretvorba vrednosti R in U

Nasveti

• Izolacija stropa proti podstrešju: koliko cm volne